O-JEJ PROJEKT / EAT-ART PROJECT: avgust 2012

O projektu

O-JEJ/ EAT -ART

Koncept: Bara Kolenc

Raziskovalci: Teja Reba, Loup Abramovici, Radovan Jaušovec, Bara Kolenc
Raziskava poteka v produkciji zavoda Maska

Raziskava razvija določene umetniške postopke, ki izhajajo iz konkretne slovenske (in posledično tudi svetovne) družbeno-ekonomske situacije.

Tudi kadar umetnost preizprašuje lastni obstoj, je edini način, da lahko sploh spregovori, umetnost sama.

Refleksija pomena in stanja umetnosti v času krize, ki je obenem tudi refleksija same krize (vprašanje Zakaj potrebujemo kulturo? je alarmni simptom hipokrizije neke družbe).

Družba, ki ne le, da je izrasla iz kulture, ampak kot taka je kultura, je v trenutku, ko svoje marginalije (denar) vidi kot svoje bistvo, svjo bit pa kot marginalijo, na točki sesutja, sprevrženja v svojo antitezo.

Umetnost ni koristna. Ko je v družbi vse zvedeno na idejo neposredne koristi, ko kroženje želje, ki poizvaja presežno vrednost, začne upravičevati gola potreba, smo v vojnem stanju – stanju plenjenja, boja vsakogar proti vsem.

Izhodišče raziskave je tipična izjava Slovenca, ki se oglaša na forumih: "gledališke predstave ne morem pojesti".

S tem Slovenec opravi s kulturo kot z neuporabnim dodatkom, ki ga v času krize lahko odstranimo, saj so za preživetje pomembnejše druge stvari: hrana, zdravstvo, itd.

Namesto, da bi se tej izjavi postavili po robu z argumenti o pomembnosti kulture, ki jih forumski Slovenec zvede na mlatenje prazne slame zapitega nekoristneža, ki odžira davkoplačevalski denar, se raje vprašajmo:

Kakšna bi bila takšna predstava, ki bi jo bilo mogoče pojesti?

1. Če bi naredili takšno predstavo, bi Slovencu, ki v navzkrižnem pogledu vidi dvojno odvečnost kulture – prvič ta ni koristna, torej ni potrebna, drugič je nek dodatek k mojemu bivanju, ki si ga lahko privoščim samo, če sem sit - dobesedno zaprli usta:

- usta bi imel polne hrane,

- odpadel bi njegov argument o nekoristnosti umetnosti, saj ga je ta pravkar nahranila.

2. Iščemo predstavo (oz. umetniško gesto), ki bi bila:

- popolno nasprotje larpurlartizma in ki se tudi ne bi skrivala za argumenti o estetskem ali sublimnem doživetju;

- nasprotje angažirane predstave, ki bi sporočala neko stališče, a v dejanskosti ne bi ničesar spremenila;

- nasprotje uporabnih umetnosti, ki so naravnane k proizvodu, a jim manjka samorefleksije;

3. Preprosto sklepanje nas pripelje do zaključka:

Predstava, ki jo je mogoče pojesti, je tista predstava, ki je v svojem umetniškem procesu proizvedla hrano.

II.

Najprimarnejše proizvajanje hrane, ki je obenem že gesta kulture, je gojenje rastlin.

1. Skupina umetnikov zasede javni prostor (= vdor v javno sfero) in na tem zemljišču naredi vrt. Umetniki tako dejansko postanejo kulturniki, saj kultivirajo zemljo, obenem pa ustvarjajo neko javno dobro. Hkrati postanejo manjše breme za državo, saj imajo kaj za jesti. Poleg tega njihova umetniška gesta skoraj nič ne stane države - ne potrebujejo dvorane, scenografije, kostumov. Potrebujejo le uporabo zemlje, semena, vodo in morda elektriko. Zasedba poteka v obdobju od aprila do oktobra, saj postopek kultiviranja poteka od okopavanja in gnojenja, do sejanja in sajenja, gojenja in na koncu pobiranja pridelkov.

2. Umetniki zemljo kultivirajo tako, da raziskujejo:

- praktične učinke sicer nepraktične (prazne) fizične geste: kako koreografija, ki je sama po sebi lepa, kot stranski učinek proivaja neko korist; ali - kako ples postane delo (npr. okopavanje);

- raziskujejo učinke umetnosti na neko kulturo in pomen kulturne vzgoje;

- primerja učinke larpurlartistične nasproti angažirani umetnosti na rastline;

- primerja učinke popularne nasproti alternativni umetnosti na rastline;

- raziskujejo učinke politike na kulturo;

- popisujejo in dokumentirajo postopke in rezultate raziskav;

- na koncu pridejo do rezultata raziskav: ali so bolje uspevale rastline, ki smo jih "kultivirali" ali tiste, ki niso bile deležne umetniške vzgoje? Kateri politični sistem je najprimernejši za uspevanje neke kulture?

- na podlagi raziskav napišejo/uprizorijo manifest praktične umetnosti;

3. Trudijo se, da bi potrdili trditev, da je vsak lahko umetnik. V družbi preobilja je hrana že zdavnaj postala umetnost. Ali lahko umetnost postane hrana?