Strani

petek, 23. november 2012

MInljivost



Minljivost/Vecnost

…Vrt je kombinacija sklanjatev, pobotanje med tistim kar izhaja iz trenutka (efemernega), kar se zgodi v sedanjosti, tukaj in zdaj in ki se morda nikoli vec ne bo zgodilo, tistim, ki je pogojeno z notranjimi in zunanjimi razmerami v okolju ter lastno zmoznostjo poslusati okolje in ga sprejemati. To je obcutljivost do trenutka. Hkrati nas vrt odnese v drugo karjino, ki je s svojim nacinom obstoja koscek sveta sam zase. Kontakt s to vrstnim trajanjem, vecnostjo, nas presega, ponuja nam prostor in cas za sanjarjenje. Vrt povezuje paradokse, povezuje oksimore…V tem pogledu je podoben plesu. Lahko bi rekli, da je vrt umetnost komponiranja casa s prostorom in da je ples umetnost komponiranja prostora s casom.


Izkusnja

Vprasanje izkusnje casa na vrtu je odnos do casa. Ta izkusnja je dvojna: specificna je njemu samemu, hkrati nas poslje ki izkusnji zasa na splosno. Kvaliteta izkusnje vrta je v tem smislu oklepaj(…). Vrtnarjenje npr. Predlaga popolnoma drugo izkusnjo casa, kot je tista, kin am jo predlaga pocitek na vrtu. V vrtnarjenju je pogosto prisotna nuja, sm v akciji. Potrebno je delati, potrebno je sprejemati odlocitve ob pravem casu. Moramo si znati vzeti cas, ne smemo biti neucakani. To je izkustvo Festina lente- hiti pocasi; hitra odlocitev s casom za premislek…


Pocasnost

Ena pomembnejsih razlag vrta v zadnjih tridesetih letih je, da se na vrtu naslonimo na casovnost narave. S casom se je nasa civilizacija pospesila, predala se je kultu takojsnosti, trenutnega, sinhronega, kot rece Paul Virilio. Imamo ta diktat, to tiranijo instantnega in vrt nam s tem, ko nas poveze s pocasnostjo lastno naravi omogoca, da se ne prepustimo le pospesevanju, begu naprej v prihodnost. Na vrtu ni nicesar dokoncnega, nepopravljivega. Kljub napaki gredo stvari naprej, rastejo dalje. V tem smislu se vedno znova pojavi ideja svobode. Vrt nam omogoca iznajti svobodo v odnosu do casa…preko samih omejitev, kin am jih postavlja.

Prosti prevod odlomkov iz pogovora z Hervé Brunon-jem, zgodovinarjem in raziskovalcem vrtov in pokrajin na CNRS-ju v Parizu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar